Vladavina vsebine

V krogu SEO mojstrov se je sčasoma razvil rek »Content is king!«, kar bi v prostem prevodu lahko poslovenili v »Vsebina vlada!«. Ne le, da je etično, da želimo svoje obiskovalce za njihov obisk nagraditi z odlično vsebino, to nam bo dolgoročno prineslo tudi odlične rezultate pri spletni optimizaciji. Googleova temeljna naloga je, da v svojem indexu najvišje prikaže vsebinsko odlične rezultate, ki si to visoko mesto tudi zaslužijo. Če toliko ljudi, kot je zaposlenih pri Googleu in tako bistroumni in motivirani kot so, vsak dan gre v službo s to mislijo, potem je logično sklepati, da bo Googleu slej kot prej to tudi uspelo, kajne? Zato je treba že danes poskrbeti, da je vsebina na strani dobra in unikatna. Mimogrede, za frazo »content is king« Google najde kar 681.000 zadetkov … Poglejmo si torej, kaj vse je pomembno vedeti pri pisanju in lociranju vsebine na spletnih straneh.

Podvojena vsebina (duplicated content) je nekaj, česar nihče ne mara. Kako bi se počutili, če bi v iskalnikih znova in znova naleteli na povsem identično ali skoraj isto vsebino? Nič kaj prijetno, saj bi po nepotrebnem zapravljali dragoceni čas in energijo. Tega se zaveda tudi Google, zato naj bo vaša vsebina na posameznih straneh, ki jih želite visoko v iskalnikih, unikatna.

Pametno vključevanje ključnih besed je prav posebna zahteva za vse pisce, ki se ukvarjajo s pisanjem na spletu. Besedilo je lahko še tako zanimivo in unikatno, a ga v iskalniku ne bo prav visoko, če ga algoritem ne bo povezal z določeno ključno besedo.

Vsebino vključujte v odstavke, med HTML značke <p></p>. Odstavki so namreč ravno značka namenjena vsebini in tam jo bodo iskalniki tudi največ iskali, analizirali in upoštevali.

Količina vsebine na vašem spletnem mestu ni vedno odločilnega pomena. Včasih lahko zelo dobro rangirajo tudi spletna mesta (site) z eno samo stranjo (page). Kljub temu priporočam spletno mesto z več stranmi, saj so spletna mesta z eno samo že skorajda sinonim za »spammy« t. im. »landing pages«, strani, kamor usmerjamo predvsem svoje kupce in jim skušamo tam kaj prodati ali jih prepričati, da nam zaupajo svoj e-naslov (v tem primeru gre za t. im. squeeze page). V Googleovih očeh seveda to ni tisto, kar bi želel prvotno servirati svojim iskalcem.

Pomembna je lokacija vsebine na strani. Višje kot je v HTML kodi dejanska in vidna vsebina, boljše je za optimizacijo spletne strani. Tako se raje odločajmo za takšno strukturo, kjer bodo meniji in povezave na desni in ne na levi strani. Seveda zna malce »zamegliti« navigacijo, a mnogokrat je, vsaj v nišah z visoko konkurenco, treba sklepati kompromise.

Zelo pomembna je tudi pogostost objavljanja in dodajanja vsebin. Googleovi pajki bodo na vaši strani tako pogosto, kako jih boste »navadili«.

Iskalniki imajo radi in spoštujejo tudi nekatere zelo specifične posamične strani, ki govorijo o resnosti podjetja in o tem, da je njihova stran zaupanja vredna. To so strani kot so »o nas«, »pogoji uporabe«, »kontakt z nami«. Telefonske številke indikator tega, da vam gre zaupati, saj se pred nikomer ne skrivate.

O posameznih tematikah, ki sem jih načel v tem dokaj hitrem in strnjenem pregledu, bom več napisal v prihajajočih prispevkih, zato nas le spremljajte tudi v prihodnje.

Če želite še podrobneje spoznati, kaj vse na to vpliva, kje v iskalnikih pristane vaša spletna stran, si oglejte tudi ostale prispevke iz serije »Google algoritem«.

Ta prispevek je nadaljevanje prispevka »Google algoritem: ključne besede na strani«.

Meta oznake so koščki teksta, ki opisujejo samo vsebino na strani. Obiskovalci je sicer ne vidijo, so pa nanje pozorni iskalniki in njihovi pajki. Meta oznake so bile na vrhu svoje moči predvsem v začetnih obdobij SEO, ko pa so tja začele »zahajati« popularne in iskane ključne besede, ki sicer nimajo nobene zveze s vsebino strani, so iskalniki degradirali njihovo vrednost. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da jih moramo zavreči. Še vedno so precej močne, še posebej, če se potrudite in meta oznake uredite za vsako podstran posebej.

Meta title naj ne bo daljši od 155 znakov. Naredite ga privlačnega, da bodo iskalci brez pomišljanja kliknili nanj, ko ga zagledajo v rezultatih iskanja. Prav takšen mora biti tudi tekst v meta description, le da je tukaj skrajna meja 200 znakov. Tekst za meta keywords naj ne bo daljši od 500 znakov.

Ključne besede obvezno vključite tudi v naslove na sami strani. Največ vam bo prinesla <h1></h1> html značka, ki se nahaja takoj za značko <body></body>. Vsebino pa lahko razbijete na več delov, katere ločite s podnaslovi, ki naj se nahajajo v ostalih značkah za naslove: <h2>, <h3>, …

SEO strokovnjaki se vseskozi ukvarjajo tudi z gostoto ključnih besed (keyword density). Kot je trdil že slavni grški filozof Aristotel, da je v vsem treba najti zmernost, isti nasvet velja tudi tukaj. Premajhna gostota pomeni, da Google naše vsebine in strani ne bo povezal s to ključno besedo, preveč pa pomeni, da mu bo vse skupaj kar pošteno zasmrdelo po spamu. Moj nasvet? Nikoli ne pretiravajte in zato vedno ostanite pod 5% gostote.

Še zadnji nasvet: višje kot je ključna beseda na strani, bolj resno jo bo obravnaval Google oz. vsi ostali iskalniki in njihovi pajki. Poskrbite, da bo ključna beseda pristala tudi v vašem zaključnem odstavku.

Če želite še podrobneje spoznati, kaj vse na to vpliva, kje v iskalnikih pristane vaša spletna stran, si oglejte tudi ostale prispevke iz serije »Google algoritem«.

Ko ključne besede odpovedo
Pri spletni optimizacija se na koncu vedno vse vrti okrog ključnih besed. Res je, da je v skrajnem primeru možno tudi to, da ste na samem vrhu rezultatov iskanja za ključno besedo, ki je na vaši strani sploh ni. To je dokazal incident iz leta 2006, ko je iskanje na ključno besedo »miserable failure« (nesrečna polomija) na prvem mestu v rezultatih iskanja ponudilo povezavo do uradne spletne strani ameriškega predsednika Busha. Gre za t. im. »Google bombo«, ki je takrat kar močno eksplodirala.

Ključne besede so ključ do uspeha
Nismo vsi predsedniki ZDA in (žal?) ne moremo pričakovati takšnih akcij, verjamem pa, da je tudi Google naredil vse, kar je v njegovi moči, da se takšne stvari ne bi pogosto ponavljale. Zato se moramo zateči k bolj konvencionalni in vsakdanji metodi in Google s ključnimi besedami dopovedati in razložiti, o čem naša stran sploh govori. Poglejmo si, kam vse in kako jih je pametno postaviti, da nas bo Google povezal s posamezno ključno besedo in uvrstil visoko v svojih iskalnih rezultatih.

Če je le možno, naj se ključna beseda nahaja v domeni. Včasih je to težko doseči (domena je že zakupljena, predolga, ljudje si jo slabo zapomnijo, …), vendar pa v vsakem primeru poskrbite, da se ključna beseda nahaja v URL-ju. Tam so ključne besede praktično najmočnejše.

Za dobre rezultate poskrbite, da se ključna beseda nahaja tudi v HTML znački title. Ta tekst bo viden kot naslov brskalnega okna. Ključna beseda naj bo vedno čim bolj v ospredju. Vzemimo npr. kmetijo, ki se ukvarja s prodajo jagod in želijo visoko v iskalnike. Namesto naslova »Naša kmetija – Prodaja – Jagode« je veliko boljši naslov »Jagode – Prodaja – Naša kmetija« ali celo »Prodaja jagod – Naša kmetija«.

Gotovo te zanimajo še ostali ključni podatke o ključnih besedah, zato preberi tudi nadaljevanje v prispevku Google algoritem: ključne besede na strani II.

Če želite še podrobneje spoznati, kaj vse na to vpliva, kje v iskalnikih pristane vaša spletna stran, si oglejte tudi ostale prispevke iz serije »Google algoritem«.

Kvaliteta pred kvantiteto
Vhodne povezave, ali po angleško »inbound links«, so nekaj časa veljale za najboljši oz. najučinkovitejši način optimizacije spletnih strani. SEO eksperti, pa tudi kvazi eksperti, so vseskozi bili bolj naklonjeni kvantiteti kot kvaliteti vhodnih povezav. Nekateri še danes verjamejo, da šteje predvsem število vhodnih povezav in zato iščejo imenike s PR3, PR4, PR5 ali celo več. Pozabijo pa, da bo njihova povezava na koncu v običajnih imenikih najverjetneje objavljena na strani z »močjo« PR0.

Tokrat samo na kratko, drugič na dolgo in široko
O vhodnih povezavah, katere zares štejejo in kako priti do njih, bom pisal v kasnejših prispevkih. Gre za pomembno poglavje, zato se bom o tem še kar konkretno razpisal. Ker pa je tole prispevek v seriji »Google algoritem«, bom le na kratko preletel seznam stvari, ki štejejo, ko govorimo o vhodnih povezavah. Spodnji faktorji niso razvrščeni po tem, koliko so pomembni, ampak so zgolj naključni seznam stvari, na katere moramo biti pozorni, ko zbiramo vhodne povezave.

Starost vhodne povezave oz. kdaj je bila povezava do vaše strani prvič vzpostavljena. Kot pri domenah, je tudi tukaj tako kot pri vinu – starejše kot so, boljše so. In starejše kot so, manjša je verjetnost, da gre za kakšne začasne usluge ali plačane povezave – ki jih Google nič kaj ne mara.

Odlično je, če povezava prihaja iz spletne strani v enaki oz. podobni niši. Popolna zmaga pa je, če se vaša stran, v obliki vhodne povezave, »spoprijatelji« s stranmi z visokim TrustRankom.

»Deep linking« ali vhodne povezave v globino vaše strani so več kot zaželene. Malce nenavadno je namreč, da bi prav vse povezave kazale na začetno in ne tudi katero drugo stran. Vsako takšno nenaravno in »robotsko« obnašanje je lahko opozorilni znak Googleu, da z vašo stranjo ni vse tako, kot bi moralo biti – pa četudi v resnici verjetno je.

Tekst v povezavi ali »anchor text« je nekaj najpomembnejšega. V tekst povezave za vsako ceno skušajte vključiti vaše glavne ključne besede. Seveda tako, da vse skupaj zgleda naravno in relevantno strani, kjer ste pustili svojo povezavo.

Ciljajte na enostranske povezave, izogibajte pa se recipročnim ali vzajemnim. Kaj vam pomaga, če vam prijatelj posodi denar, ki mu ga morate takoj vrniti? Isto je z vzajemnimi povezavami – moč, ki jo bo vaša stran pridobila z vhodno povezavo, boste izgubili z izhodno povezavo.

Prav zaradi tega, ker vsaka izhodna povezava pomeni izguba moči in PageRanka, je sila pomembno, da skušamo povezave na svojo stran objaviti tam, kjer ni veliko ostalih izhodnih povezav.

Za na konec pa vas pustim še s tem izzivom: vhodne povezave skušajte doseči iz strani z domenskimi končnicami .gov, .edu ali .mil. Te domenske končnice so daleč najmočnejše in največ vredne. Pri Googleu uživajo največ zaupanja in bodo zato zagotovo odlično vplivale na rezultate optimizacije vaše spletne strani.

Če želite še podrobneje spoznati, kaj vse na to vpliva, kje v iskalnikih pristane vaša spletna stran, si oglejte tudi ostale prispevke iz serije »Google algoritem«.

V prvem prispevku v mini seriji »Google algoritem« bom predstavil svoje razmišljanje, znanje in izkušnje glede tega, kako na rezultate optimizacije spletne strani vpliva domena.

Dobro ime ali ključna beseda
Ko načrtujemo svoj spletni posel ali ko želimo posel preseliti tudi na splet, se mnogokrat znajdemo v precej običajni dilemi: ali je pomembneje to, da je domena kratka in prepoznavna ali pa, na drugi strani, mora za vsako ceno vsebovati našo glavno ključno besedo? Na to ni preprostega in enoznačnega odgovora, saj je vsaka blagovna znamka unikat in različno dobro sprejeta med ljudmi. Če je blagovna znamka res prepoznavna, potem je vsekakor najboljše, da jo ohranimo tudi za nastop na spletu. Odlične rezultate spletne optimizacije se da, čeprav težje, doseči tudi z domeno, ki ne vsebuje vaše ključne besede. Ključne besede pa vsekakor niso edino, na kar je treba paziti pri izbiri in nakupu domene. Poglejmo si, kaj vse šteje v očeh Googla.

Starost domene
Kar se starosti tiče, so domene podobne vinu. Starejše kot je vino, boljše je in več vredno. Isto velja za domene. Če imate možnost, pobrskajte za čim starejšo domeno. Google namreč, predvsem zaradi boja proti t. im. spammerjem, ceni starejše domene, ki namigujejo, da gre za kvalitetno spletno stran z dobrimi nameni in koristno obiskovalcem.

Zgodovina domene
Če kupujete staro oz. že obstoječo domeno, nujno preverite tudi zgodovino domene. V primeru, da je bila domena uporabljena za kakšne sporne spletne strani, ki niso Googleu po godu, starost prav nič ne koristi. Ko je domena enkrat »umazana« in na slabem glasu, je Google težko prepričati, da jo ponovno vzljubi.

Domenska končnica
Različne domenske končnice obstajajo predvsem iz tega razloga, da se že na »prvi pogled« lahko razbere, ali gre za kakšno posebno stran. .org izraža, da gre (ali naj bi šlo) za nekakšno organizacijo, .info za stran z informacijami, .eu za stran znotraj Evropske unije in .com za komercialno stran. Kar se tiče področja SEO, je praktično vseeno, kakšno domeno izberemo. Čeprav lahko v Google »Webmasters Tools« eksplicitno določimo, kateremu trgu je namenjena naša spletna stran, vseeno priporočam, da za nastop na slovenskem trgu uporabite končnico .si. Edine končnice, ki imajo posebno težo, so .edu in .gov končnice, saj so redke in jih je za komercialne namene praktično nemogoče dobiti.

Še nekaj praktičnih nasvetov
Takoj, ko registrirate domeno, dodajte vsaj neko vsebino in nekje vzpostavitev vsaj eno vhodno povezavo do vaše spletne strani. Tako boste v Googleov index prišli praktično takoj, kar dejansko pomeni »rojstni datum« vaše strani v Googleovih očeh. Od takrat, ko prvič pristane v Googleovem indexu, začne pridobivati na starosti.

Drugi nasvet pa je ta, da domene registrirajte pri različnih registrarjih in uporabite tudi t. im. »whois« zaščito. Morda Google danes še ne preverja, kdo dejansko je lastnik domene, a bo morda v boju proti spammerjem v to nekoč »prisiljen«. Takrat se zna zgoditi, da vam zaradi ene napačne poteze najprej izločijo eno, nato pa po vrsti še vse vaše domene. Previdnost je mati modrosti, pravijo. Kar prav gotovo velja tudi na področju optimizacije spletnih strani.

Če želite še podrobneje spoznati, kaj vse vpliva na to, kje v iskalnikih pristane vaša spletna stran, si oglejte tudi ostale prispevke iz serije »Google algoritem«.