Šifriranje (kriptografija) onemogoča osebi, ki je prestregla šifrirano sporočilo, da iz njega pridobi originalno sporočilo. Šifriranje je torej sprememba sporočila v obliko, ko se ga da prebrati le s pomočjo šifrirnega ključa. Danes sta v uporabi dve obliki šifriranja, in sicer simetrično in asimetrično šifriranje.

Pri simetričnem šifriranju je ključ za šifriranje in dešifriranje sporočila enak. Primer simetričnega šifriranja je geslo (številka) pri bančni kartici. Pošiljatelj in prejemnik uporabljata enak ključ (simetrični ključ), ki ga smejo poznati samo osebe, ki so pooblaščene za šifriranje ali dešifriranje določenega sporočila. Poglavitna slabost tega načina je, da moramo imeti za vsakega uporabnika, s katerim želimo varno komunicirati, poseben ključ. Poleg tega pa pri simetričnem šifriranju prejemnik tretjemu ne more neizpodbitno dokazati, kdo je pošiljatelj, kajti prejemnik ima vse šifrirane podatke, s katerimi lahko sporočilo ponaredi (dve osebi imata enaka ključa). Pošiljatelj in prejemnik si morata zaupati in imeti zanesljivo pot za izmenjavo ključa. Če želimo zagotoviti varno komunikacijo, mora biti ključ tudi varno dostavljen udeležencem komunikacije.